MLADINSKA KOMISIJA
Začetki mladinske komisije PGD Poljane segajo v daljno leto 1962, ko je gasilec Franc Tavčar »Kobal« zbral prvo desetino gasilcev pionirjev, ter jih postopno uvajal v gasilsko delo. Pionirska desetina se je iz leta v leto povečevala in tako se je hitro širil krog mladih v gasilskih vrstah, ki so bili razdeljeni v več pionirskih in mladinskih desetin.
Z zagnanostjo in predanostjo gasilstvu so mlade na gasilski poti ob pomoči mladinskih mentorjev vodili referenti oziroma predsedniki mladinske komisije, za Francem Tavčarjem so sledili Franci Podobnik, Matjaž Rudolf, Janez Oblak, Ando Dolenc, Gašper Debeljak, Tomaž Čadež med letom 2008 in 2009 jo je vodil Andraž Klinec, Borut Pintar jo je vodil od 2009 – 2018, Henrika Peternel je vodila med 2018-2020, sedaj jo vodi Tadej Rudolf.
Mladinska komisija PGD Poljane se že od same ustanovitve naprej ponaša z odmevnimi rezultati, ki jih dosegajo mladinske desetine na raznih gasilskih tekmovanjih od občinskega, medobčinskega, regijskega pa vse do državnega nivoja.
Temu trendu bo tudi v prihodnje skušala slediti mladinska komisija, ki jo sestavljajo mladi zagnani mentorji, polni idej in načrtov za prihodnost z namenom, vključiti v gasilske mladinske vrste čim večje število mladih.
Poročilo o delu z mladino v Pgd Poljane za obdobje od leta 2018 do leta 2023!!
KOMISIJA ZA ČLANICE
V Biltenu je leta 1931 prvič med poljanskimi gasilskimi imeni zaslediti tudi žensko ime. Marjanca Debeljak (Karnišnca), žena tedanjega poljanskega župana, je namreč omenjenega leta društvu darovala 500 din in postala botra ob nakupu prve motorne brizgalne. Marjanca verjetno ni bila članica društva, kajti poljanski gasilci so v svoje članske vrste po vsej verjetnosti spustili ženske šele po drugi svetovni vojni. V povojnem obdobju je politika enakopravnosti žensk in moških narekovala vključevanje žensk v vse oblike javnega življenja, tudi v povsem moške organizacije. Tako v Biltenu prvič zasledimo članice leta 1953. Tega leta jih je društvo štelo pet. Leto kasneje pa že deset.
Članice vsako leto začnemo delo z občnim zborom, kjer pripravimo poročilo o delu preteklega leta. V gasilskih oblekah se na pogrebih poslovimo od pokojnih gasilcev; prav tako v oblekah slovesno zastopamo svoje vrste na paradnih srečanjih s sosednjimi društvi, kadar le-ti praznujejo svoje obletnice. Gasilska sveta maša je za gasilce prav tako slovesnost, ko poljansko cerkev sv. Martina napolnijo gasilske uniforme. Po obredu članice s pecivom, ki ga pripravimo same, pred cerkvijo postrežemo župljane.
Poseben izziv so nam tekmovanja. Enkrat letno se srečujemo s članicami iz celotne gorenjske regije. Tudi tu ne gre brez tekmovalne vneme v raznoterostih. Preizkusimo se v vezanju vozlov, pravilnem izbiranju gasilnega sredstva glede na vrsto požara, sklapljanju cevi, metanju vrvi in zbijanju tarč. Rešujemo pa tudi teste, kjer moramo odgovarjati na vprašanja iz gasilske tematike in hkrati poznati tudi znamenitosti kraja, v katerem se takrat nahajamo. Ko pride september, se pripravljamo na tekmovanje v spajanju sesalnih cevi in trodelnem napadu, ki poteka na območju GZ Škofja Loka. Če nam uspe doseči dober rezultat, je na vrsti tudi regijsko in kasneje državno tekmovanje, ki je na vsake dve leti. Tekmovalna vnema je kar velika, ob dobri uvrstitvi pa neizmerno veselje. Če se nam dober rezultat izmakne za kakšno sekundo, si pa rečemo, da je včasih dobro tudi samo sodelovati.
Občinsko poveljstvo enkrat letno pripravi vajo za članice društev, ki delujejo v občini Gorenja vas – Poljane. Takrat se naredi vaja, kot bi šlo zares. Gasimo hiše, stavbe, ob končani vaji pa nam poveljnik poda poročilo, kako je vaja uspela, oziroma koliko bi rešile, pogasile, če bi šlo zares. Takrat spoznamo delo operativnih gasilcev in se zavemo, kako pripravljeni in hitri morajo biti operativni gasilci v resnici. Za članice sta gasilska veselica in prvomajsko kresovanje na Visokem pomembna dogodka, saj smo nepogrešljive v strežbi. Že nekaj let zapored se ob sijoči polni luni podamo iz Poljan Blegošu naproti. Ne izostane pa tudi izlet za vse članice škofjeloške regije. Pa še bi lahko naštevali. Članice se tudi usposabljamo. Kar nekaj jih je aktivnih pri mladini. Mentorice pripravljajo mladino na številna tekmovanja in srečanja. Nekatere delujejo kot mentorice na letovanju mladine v Savudriji.